Na uvodnem srečanju smo zastavili naše delo in predstavili dosedanji način dela novim obiskovalcem. V letošnjem šolskem letu smo se odločili malo spremeniti dosedanjo 'strategijo'. Žal je naslovov, ki so bili na voljo še iz zbirke British Councila, že zmanjkalo in tako smo se odločili, da bomo letos prebirali kratke zgodbe. Seveda takšne, ob katerih se lahko razvije pogovor in odpirajo veliko možnosti za nove in nove teme. Naše naslednje srečanje bo v četrtek, 21. 10. 2010, pogovor pa bo tekel o zgodbi Ernesta Hemingwaya Starec in morje. Za prihodnje naslove pa seveda pričakujemo predloge dijakov.
Iz izkušenj preteklih let/sezon lahko ugotovimo, da še enkrat več naša dejavnost kaže, kako mladi potrebujejo pogovor. Pogovor, ki nas vse skupaj obogati, naše izkušnje delimo z ostalimi v skupini. Pa naj bodo to izkušnje ob branju, o branju, o doživljanju prebranega ali pa kar naše vsakodnevne izkušnje v našem okolju.
Naš »bralski« krog pa nikakor ni zaprt in medse rade volje sprejmemo vsakogar. Zato prav vsi lepo vabljeni.
V zadnjih dneh pouka (šol. leto 2009/2010) se je iztekla tudi še ena sezona Branja je žur.
Vsako leto smo bolj zavzeti in zagnani, kar kaže tudi naša udeležba, saj smo na vsakem srečanju zabeležili več kot 20 udeležencev. Končna številka vseh udeležencev pa se je ustavila pri 67. Kar lepo število za čas, v katerem nekateri pravijo, da branje ni več moderno, da mladi prosti čas preživijo le ob računalnikih. Mi ves čas dokazujemo nasprotno – mladi uživajo ob knjigah, še bolj pa je prijetno in veselo ob srečanjih, ko se pogovarjamo o prebranih delih oz. o temah, ki jih prebrana dela prinašajo. Nič hudega, če pogovor zaide tudi v bolj splošne vode oz. nanese pogovor na kakšno drugo temo. Saj to pa je naš cilj – pogovarjati se o prebranih delih in o temah, ki jih prebrano odpira in prinaša.
Letošnja sezona je bila še posebej zanimiva, saj je na vsakem srečanju pogovor potekal v 2-3 skupinah, ena skupina se je vedno pogovarjala v angleškem jeziku, kar je bil še dodaten izziv in spodbuda. Za uvodno motivacijo pa smo tudi uporabili zabavne in zanimive ter vedno drugačne metode oz. oblike dela v razredu.
Letos je bilo izvedenih 6 srečanj v okviru Branje je žur. Razen prvega srečanja (uvodne informacije) so bila vsa srečanja namenjena pogovoru o prebranih knjigah. Tako smo se v tem šolskem letu pogovarjali o knjigah Boy 2 Girl, Holes (Zeleno jezero), Pirates!, The Last Hero, The Crew (Ekipa). Pri izposoji knjig za dijake smo sodelovali z Mariborsko knjižnico, ki je preko medknjižnične izposoje priskrbela knjige iz drugih slovenskih knjižnic, ki so pretekla leta sodelovale v tem projektu. Vse leto je kot predstavnica Mariborske knjižnice z nami sodelovala ga. Agica Kovše.
Ob koncu lahko rečemo le, da si takšnih sezon, kot je bila letošnja lahko l e še želimo. Tako sedaj ob zaključku šolskega leta rečemo, da se vidimo prihodnje leto, zagotovo ob zanimivih knjigah in še bolj zanimivih pogovorih.
Kot je že praksa s prejšnjih srečanj, je bil tudi tokrat obisk številčen in tako smo se razdelili v dve skupini, da je pogovor lažje stekel. Pogovarjali smo se o času, ki je opisan v knjigi, o sužnjih, o sistemu, ki to dopušča, kako bi mi ravnali v določeni situaciji, kako so se nam v spomin vtisnili posamezni dogodki in kaj nam želijo sporočiti …
Več pa naj povedo fotografije …
Za začetek smo malo razgibali možgane v nevihti možganov, igri asociacij. Na tablo smo v obliki miselnega vzorca zapisali besede/asociacije na naslov knjige, ki smo jo prebrali za srečanje – HOLES / ZELENO JEZERO. Najprej je razmislil vsak pri sebi, nato se je pogovoril s svojim sosedom in nato so se skupaj v skupini dogovorili za eno besedo, ki so jo nato zapisali na tablo.
Sledilo je preizkušanje naših poetskih sposobnosti - skušali smo ustvariti ČINKVINE: kratka pesnitev, lahko tudi samo asociacije na izbrano besedo. Držimo se nekaj pravil, in sicer: najprej zapišemo besedo, ki je samostalnik, v drugi vrstici zapišemo dva pridevnika, sledijo trije glagoli, 4 besede, ki zaznamujejo občutke in na koncu, v zadnji/peti vrstici zapišemo sopomenko.
Vsaka skupina (3, 4 dijaki) si je izbrala 1 besedo, ki je bila zapisana na tabli in na to besedo so v skupinah ustvarjali činkvine – skoraj vsi dijaki so zapisali svojo. Nato so se v skupini dogovorili in po eno iz vsake skupine zapisali na tablo.
Na takšen način smo osvežili spomin in ponovili dogajanje v sami zgodbi. Tako smo se spomnili, kdo so osebe in kako je zgodba 'tekla', kaj se je zgodilo.
Glede na večje število dijakov, ki so se udeležili tokratnega srečanja, smo se razdelili v tri skupine. V vsaki skupini je nato tekel pogovor o knjigi oz. njeni vsebini in o temah, ki jih knjiga prinaša. V oporo so nam bila naslednja vprašanja:
- Vam je bila knjiga všeč, kaj pa potek zgodbe,
- Kateri od likov vam je še posebej ostal v spominu, po vašem mnenju izstopa, zakaj?
- Kaj je bil ključni dogodek za zgodbo
- Kako se prepletajo 3 zgodbe, kdaj ste ugotovili, da so med seboj povezane oz. da se zgodbe likov prepletajo,
- Kakšen se vam je zdel odnos nadzornikov
- Kakšen se vam zdi konec, ste pričakovali drugačen razplet
- Se vam zdi zgodba verjetna, realna
- Kako gledate na 'otroško delo', izkoriščanje otrok
- Kakšen namen so imele te kolonije v zgodbi in ali mislite, ali še kakšne takšne obstajajo
- Fantje v zgodbi imajo vzdevke, kakšni so se vam zdeli
1 skupina se je pogovarjala v angleškem jeziku
2 skupini pa v slovenskem jeziku
