ponedeljek, 28. december 2009

Boy2Girl


Na novembrskem srečanju – letošnjem prvem takem pravem, zaresnem – smo se pogovarjali o knjigi Boy2Girl izpod peresa Terenca Blackerja. Veseli smo dobrega odziva pri bralcih nato tudi številčno udeležbo pogovora o knjigi.


Najprej smo po skupinah drugim udeležencem predstavili nekaj glavnih likov iz zgodbe in tako na kratko ponovili vsebino in dogajanje zgodbe. To nam je služilo za začetno motivacijo in osvežitev spomina. Nato pa smo se razdelili v dve skupini, v katerih je nato tekel pogovor o temi knjige in o tem, kako bralci doživljamo zgodbo in kaj mislimo o samem dogajanju v zgodbi, o likih, o dogodkih ipd.
V eni skupini smo se pogovarjali v slovenskem jeziku, v drugi skupini pa so udeleženci svoje misli, mnenja izražali v angleškem jeziku. Bilo je zelo zanimivo, saj je izražanje v tujem jeziku svojevrstna preizkušnja.
Tako se je naš pogovor še prehitro zaključil, ostalo pa je še nekaj tem za kakšnega od prihodnjih pogovorov. Morda že za naslednjega v januarju, ko se bomo pogovarjali o knjigi Holes – v prevodu Zeleno jezero.

ponedeljek, 19. oktober 2009

Nov začetek - uvodno srečanje

Na začetku šolskega leta se je med vsemi uvodnimi sestanki odvijalo tudi prvo srečanje Branje je žur. Z veseljem smo se srečali, lahko rečemo že stari znanci, ki smo vsi za eno leto pametnejši, zrelejši, in seveda so se nam pridružili še novi navdušeni bralci. Bili smo prijetno presenečeni nad polno učilnico novih bralcev. Morda pa je bila »kriva« obljuba, da pa letos odpotujemo v Barcelono? Bomo videli, kako se bo vse skupaj razpletlo …
Pomembno je le to, da bomo vsak mesec prebrali delo, o katerem se bomo pogovarjali. Pogovor pa bo seveda tekel o temi prebranega dela, ne bo pa nič narobe, če bo »zašel« še kam drugam.
Tudi letos bo naša prednostna dejavnost branje leposlovnih del. Vedno smo omejeni tudi z gradivom, zato bomo izbirali takšne naslove, ki so dovolj zanimivi za branje in prinašajo predvsem zanimivo temo za pogovor. Na tem mestu je potrebno izreči vse priznanje Mariborski knjižnici in gospe Agici Kovše za njihovo podporo. Brez njihovega sodelovanja naša dejavnost ne bi bila tako bogata in raznovrstna, saj je to projekt, ki smo ga začeli najprej pod okriljem British Councila v šolah in knjižnicah po vsej Sloveniji. Udeleženci ugotavljamo, da se je dejavnost »prijela« in prinaša dobre rezultate, čeprav je bilo na začetku potrebnega veliko truda in angažiranja.
Še enkrat več naša dejavnost kaže, kako mladi potrebujejo pogovor. Pogovor, ki nas vse skupaj obogati, naše izkušnje delimo z ostalimi v skupini. Pa naj bodo to izkušnje ob branju, o branju, o doživljanju prebranega ali pa kar naše vsakodnevne izkušnje v našem okolju.
Naš »bralski« krog pa nikakor ni zaprt in medse rade volje sprejmemo vsakogar. Zato prav vsi lepo vabljeni.
Utrinke z naših prejšnjih srečanj pa si lahko preberete in ogledate tudi na spletni strani: http://branjejezur.blogspot.com/

četrtek, 2. julij 2009

Branje je žur – NADALJUJEMO!

Kot je to že običajno, ob koncu leta nekako naredimo pregled naše dejavnosti, jo ocenimo in si zastavimo načrte za prihodnje leto. Ocenimo, ali se sploh splača nadaljevati, ali je še interes ipd.

Zelo sem vesela, da so si bili na našem zadnjem srečanju Branje je žur, dijaki edini in enotni: »Absolutno nadaljujemo«. Sploh ni nobenega najmanjšega dvoma – že s svojo številčno udeležbo so dijaki dali vedeti, da so zainteresirani, da s svojo »bralno« dejavnostjo nadaljujemo. Če so bile ocene oz. kreditne točke glavni motiv za začetek dejavnosti, imam sedaj občutek, da so sedaj pač tista dobra postranska stvar. Bolj pomembno se nam zdi, da ob branju vsi skupaj uživamo in nato z veseljem predebatiramo naše ideje in misli. Skozi pogovor se tudi dodobra spoznavamo in skozi prebrane knjige odkrivamo nove svetove. Na tem mestu hvala vsem sodelujočim, saj brez njih Branja je žur ne bi bilo v takšnem obsegu, kot je. Vedno sem šla na srečanje tako malo z bojaznijo, kaj pa če nikogar ne bo … Ko pa sem v prostoru našla bolj ali manj stalno zasedbo dijakov, mi je odleglo in vedno znova se mi je potrdilo, da je zaradi njih vredno delati in organizirati naprej.

Preteklo leto nas je obogatilo z naslednjimi prebranimi naslovi: Deklica Lola Rose, Severni sij (Northern lights), Čarovniška smrklja (Witch child), Tista reč (Doing it), Junk, Noughts & Crosses. Tako za popestritev smo prisluhnili tudi potopisu naše sodelavke iz Mariborske knjižnice Agice Kovše, ki je prehodila pot Camino. Najbolj zanimiva točka letošnjega leta pa je bila zagotovo ekskurzija v London, kjer smo nabirali prve popotniške izkušnje in kako se znajti v velemestu.

In kako naprej? Enotno mnenje je, da NADALJUJEMO, ampak z nekaj izboljšavami in spremembami, o katerih pa bomo se sproti dogovarjali. Že sedaj pa sprejemamo vse morebitne predloge o izvedbi dejavnosti, predloge za branje, o morebitnem novem imenu dejavnosti, morda tudi o destinaciji za našo naslednjo ekskurzijo, vaše vtise o letošnji sezoni ipd. na elektronski naslov branjejezur@gmail.com.

Naj se še pohvalimo in obenem vse tudi povabimo k prebiranju naših dnevniških zapisov na blogu: http://branjejezur.blogspot.com. Dobrodošli so seveda vsi komentarji, tako o prebranih knjigah, kot o dogajanju na srečanjih.

Sicer pa – vidimo se septembra in nadaljujemo.

Ocene in predlogi

Na našem zaključnem srečanju smo se seveda pogovarjali o pretelki 'sezoni' in poskušali zatsaviti načrt za naprej. V nadaljevanju so mnenja in izjave dijakov.

+++++++++++++++ (plusi)

London (8x)
knjige (4x)
ocene (bonus pri angleščini) (3x)
sproščenost
vodenje, druženje (2x)
predavanje o avtizmu, potopisi (lansko šol. leto) (2x)

---------------------- (minusi)

stoli v knjižnici (3x)
prostor/lokacija (premajhen) (4x)
knjige (nezanimive – spremembe/morali bi imeti več besede pri odločanju, lahko bi bile bolj aktualne) (5x)
preveč zaprte teme


Komentarji:
Meni je blo zelo, zelo, zelo /…/, zelo všeč.
knjige bi na koncu tudi lahko dobili – kot lani …
Lahko bi bilo več predavanj na temo knjig, npr. predavanje o avtizmu
lahko bi bilo še bolj razgibano vzdušje (sok, smoki …)


Predlogi za naslednje leto:
- nova destinacija,
- nov prostor
- več hrane
- bolj zanimive knjige (2x)


Letos sem bila na Branje je žur, reading is cool prvič in sem bila prijetno presenečena. Žal mi je le, da sem za srečanja izvedela dokaj pozno (verjetno je vplivalo to, da smo bili na različnih lokacijah – šola). Lepo se mi zdi, da so srečanja v knjižnici, saj je tam prijetno okolje, tematsko vezano. Upam, da bom del te skupine tudi drugo leto.

petek, 5. junij 2009

Noughts & Crosses - maj 2009


Majsko srečanje je bilo zadnje takšno 'resno' pred poletnimi počitnicami. Seveda nas v juniju čaka še eno takšno bolj sproščeno – čisto pravšnje za zaključek leta.

Tokrat smo se dotaknili kar zahtevne teme, ki pa je v knjigi vseeno drugače opisana, kot jo poznamo v realni situaciji. Temo bi po svoje lahko opisali kot 'obrnjeni' rasizem. Noughts – belopolti so tisti, ki so zatirani in jih Crosses – temnopolti obravnavajo kot manjvredne. Glavni osebi sta fant Callum (Nought) in dekle Sephy (Cross). Poznata se že od otroštva, sta si všeč in se tudi zaljubita. Vendar to njuno ljubezen onemogočijo prav razmere, v katerih živita. Nahajata se na dveh popolnoma nasprotnih in različnih bregovih sveta in kljub močni ljubezni ne moreta premagati ovir do njune sreče.

Zelo težko je razumeti opisano situacijo v knjigi, saj podobne zgodbe poznamo le iz medijev, televizijskih filmov, na srečo pa v resničnem življenju nihče od nas nima tovrstne izkušnje.

Vseeno smo se strinjali, da je dobro, da kdaj posežemo tudi po takšni knjigi s tovrstno (malo bolj zahtevno) tematiko. Na ta način se zavemo, s kakšnimi težavami bi se lahko v drugem svetu, v drugem času spopadali in so nam na srečo te težave prihranjene. Na ta način tudi uzavestimo probleme, ki se dogajajo v svetu in jih skušamo na nek način razumeti.

Vedno in povsod nam branje nudi svojevrstno izkušnjo in vsaka knjiga nam odstre nov košček obzorja ter pridobimo kanec novega znanja in izkušenj. Na nek način nas vsaka prebrana knjiga do določene mere spremeni, seveda kolikor si to sami dopustimo.

London - april/maj 2009

Nekako proti koncu prejšnjega šolskega leta je tako malo v šali 'padla' ideja, da pa bi pridni bralci Branja je žur odpotovali v London in malo v živo preizkušali svoje jezikovne sposobnosti in v živo videli londonske znamenitosti, o katerih so le brali v knjigah.

Sedaj lahko vsi popotniki v London rečemo le HVALA Maji, Pii in Martinu, da so vztrajali in si na nek način 'izposlovali' šolsko ekskurzijo v London.

No, in tako se je zgodilo. V ponedeljek, 27. 4. 2009, se je naša skupinica podala na pot. Seveda smo prej skrbno uskladili interese in natančno izdelali program našega obiska. V najkrajšem možnem času smo želeli videti in izkusiti največ.

Naše spoznavanje Londona se je v polni meri začelo v torek, ko smo se najprej naučili obvladati londonsko podzemno – Tube. Že prvi dan smo vsi ugotovili, da pa vseeno ni to ne vem kakšna znanost, saj je čisto enostavno. S karto za neomejno število voženj pa je London postal kot na dlani – vse je bilo dosegljivo v najkrajšem možnem času.


Najprej je seveda dobro dobiti vtis o celem mestu, zato nas je naša pot najprej peljala k razgledni točki – k Londonskemu očesu (London eye). Tako smo lahko videli, kako daleč se razprostira London – samo tako za občutek, kako veliko mesto je. Nato smo se sprehodili mimo slovitega Big Bena in parlamenta, pri Westminstrski opatiji smo imeli to čast, da smo videli, ko se je mimo peljala sama angleška kraljica – Elizabeta II. Pot smo nadaljevali do znane politične točke – Downing Streeta, kjer prebiva britanski premier Gordon Brown. Nato pa naprej do Trafalgar Square in Nacionalne galerije, kjer smo nekaj našega časa posvetili umetnosti. Prvi dan pohajkovanja po Londonu smo zaključili z ogledom muzikala Fantom iz opere.


Naslednji dan smo začeli zabavno – ogledali smo si voščene lutke v muzeju Madame Tussauds, poiskali naše idole, se fotografirali z znanimi pevci, igralci, politiki, zgodovinskimi osebnostmi … Dan pa smo nadaljevali bolj v zgodovinskem vzdušju. V Shakespearovem gledališču so nas popeljali v čas tega velikega dramatika in nam pričarali takratno vzdušje. Zgodovino Londona, Anglije in angleške kralje smo podrobneje spoznavali v Tower of London, kjer nam je simpatični gardist (Yeoman) na tipičen angleški humorni način predstavil samo utrdbo in dogajanje v njej. Na ta način smo na zelo zanimiv način izvedeli marsikaj novega o zgodovini Anglije. Naporen dan pa smo zaključili z obiskom znamenitega Londonskega mostu (London Bridge), ki se običajno znajde na vsaki razglednici in tudi na naših fotografijah se je.


Zadnji dan našega potepanja po Londonu smo začeli pred Buckinghamsko palačo, kjer smo spremljali menjavo straže z vsem popmom in z vsemi slovesnostmi, ki se ob tem dogajajo, sprehodili smo se skozi Hyde park in prišli do znamenite ulice Oxford Street, kjer pa so nas naše poti vodile najprej po številnih trgovinah naprej do Britanskega muzeja, kjer smo si ogledali nekaj njihovih največjih znamenitosti (kamen iz Rozete, egipčanske mumije).

Dnevi v Londonu so še prehitro minili in prav vsak ima zagotovo še veliko, veliko vtisov, ki pa upam, da smo jih do sedaj že lepo zbrali in uredili.

Seveda se je ob koncu potovanja že pojavila ideja za naslednje leto, vendar … No, ne prehitevajmo, bomo videli, kako se bo vse skupaj obrnilo.

četrtek, 23. april 2009

Džank - april 2009

Junk

Ta knjiga nikogar ne pusti ravnodušnega. Avtorja Melvina Burgessa smo že spoznali na enem od prejšnjih srečanj, ko smo se pogovarjali o knjigi Doing it. Tudi v knjigi Junk (prevod Džank) je ubral zelo podoben stil pisanja. Vsako poglavje 'pripoveduje' druga oseba in tako skozi celo knjigo spremljamo zgodbo skozi različne oči.
Tema same knjige je najbrž jasna. Vsekakor pa smo dobili nek nov pogled na droge in na ljudi, v našem primeru bi lahko rekli otroke, ki se srečujejo z drogami in kam jih vse to pripelje.
Ugotavljali smo, da so pravzaprav osebe v zgodbi stare od 13 do 16 let in v zgodbi jih spremljamo približno tri leta. V tem času pa se jim zgodi zelo veliko: pobeg od doma, nastanitev v skvatu (zapuščeni hiši), novi prijatelji, prvi stiki z drogo, zabave, kako preživeti brez denarja, odvisnost od drog, odvajanje, nosečnost, otrok, vrnitev domov k staršem, na nek način vrnitev v 'staro' življenje, ampak z novimi izkušnjami, ki pa vse niso bile prijetne.
Če so se na začetku zgodbe lahko rečemo otroci posmehujejo vsem tistim, ki hodijo v službo in živijo 'po pravilih', ob koncu spoznajo, da je to edini pravilni način, ki obstaja. Vse ostalo pa več ali manj posamezniku samo škodi.
Tako pedagoško zguljeno lahko tudi zapišemo – knjiga za vsakega mladostnika, da se izogne nepotrebnim težavam. Lekcija, kaj vse se lahko zgodi. Sicer vemo, da vsi mladostniki mislijo in pravijo: »Meni pa se kaj takega že ne more zgoditi …« Tudi vsi mladostniki v zgodbi so bili takega mnenja in vsi so bili dovolj »pametni«, kdaj bodo nehali. Pa vendar jih je to pripeljalo v velike težave.
Konec je vseeno dober, lahko pa bi se končalo tudi drugače. Vsekakor vredno prebrati, da spoznamo, kaj se (lahko) zgodi.

Camino - marec 2009

Camino


Na marčevskem srečanju smo prisluhnili naši sodelavki Agici Kovše iz Mariborske knjižnice, ki nam je predstavila svojo pot po Caminu – to je nekdanja romarska pot po Španiji do mesta Santiago de Compostela. Imenujejo jo tudi Jakobova pot, saj je cilj v katedrali svetega Jakoba. Značilne oznake za to pot so školjke v vseh možnih oblikah: školjčne lupine – izvorno so bile to školjke pokrivače, narisane oznake (običajno v rumeni in modri barvi), stilizirane ograje … Tej poti pravijo tudi srčna pot oz. pot srca in tako se kot oznake pojavljajo tudi srca na vse možne načine, bodisi da so jih izoblikovali ljudje iz različnih materialov ali pa narava sama oblikuje srce.
Agica nam je predstavila svoje potovanje, ki pa je bilo slišati precej drugačno od tistega, ki ga je opisala v svoji knjigi Camino Shirley MacLaine, znana hollywoodska igralka.
Tokrat je bilo za spremembo naše srečanje bolj popotniško in potopisno obarvano. Vseeno pa smo lahko primerjali različne poglede na isto pot. Ista pot, pa vendar je za vsakega popotnika drugačna.

Tista reč - februar 2009

Doing it

Vsi smo z zanimanjem pričakovali tokratno srečanje, saj je bila tema našega pogovora tokrat knjiga Doing it oz. v prevodu Tista reč avtorja Melvina Burgessa. In kaj je bilo tako posebnega? Pravzaprav tema, za katero nismo vedeli prav, kako bi se je lotili, je pa vedno aktualna med mladimi. Če na kratko opišemo zgodbo knjige, vam bo vse jasno. Torej: trije fantje – Dino, Ben in Jonathan. Tri zgodbe treh odraščajočih prijateljev o prvih korakih v »tisto stvar« – ki je seveda seks. Dino pripravlja zabavo in obljublja vse najlepše in divji »after« prijateljici Jackie, vendar na koncu ni ona tista, s katero pristane v postelji. Stvari še bolj zaplete odkritje, da se njegova mama poljublja s kolegom iz službe. Sedemnajsletni Ben se je zapletel z učiteljico dramskega pouka in nenadoma ne more več obvladovati njenega nevarnega poželenja: gospodični Young ne zadoščajo več četrtkovi večeri pri njej doma, ampak ga hoče kar v šoli. Jonathanova punca Debie je sicer prijazna in tudi za stvar, a kaj bi rekli sošolci, če bi se dal dol s tako debelajso.
V začetku smo se malo lovili, kdo bo začel in kako začeti pogovor. Predvsem zato, ker je bila nekaterim prebrana knjiga všeč, drugim pa sloh ne, nekateri je niti niso prebrali v celoti. Ampak to vseeno ni predstavljalo ovir in po začetni igri vlog je pogovor lažje stekel. Kot rečeno, smo led prebili z delom po skupinah – vsaka skupina si je izbrala enega od likov v zgodbi, skupaj so se pogovrili, kakšen je ta lik, kaj ga v zgodbi še posebej označuje, kateri dogodek je za ta lik pomemben ipd. Nato je skupina ta lik predstavila ostalim bralcem, vendar tako, da smo morali ugibati, kateri lik predstavljajo. Skupine so like predstavljale z asociacijami ali pa s pantomimo. Ker nas je večina knjigo prebrala, s samim ugibanjem likov nismo imeli pretiranih težav. Tako smo mimogrede poskrbeli tudi za dobro voljo, ki pa je na naših srečanjih nikoli ne manjka.
Tako vedno znova dokazujemo, da je branje zabavno – je žur.
Fotografije: http://www.druga.org/Slike/2009/BranjeJeZurDoing.html

Čarovniška smrklja - januar 2009

Težave zaradi drugačnosti

Na januarskem srečanju smo se pogovarjali o knjigi Celie Rees Witch child oz. Čarovniška smrklja.
Sama zgodba je postavljena v čase procesov proti čarovnicam in množičnega izseljevanja v novi svet. Ugotavljali smo, da so v bistvu ljudje obsodili čarovništva posameznike, ki so vedeli več, ki so pravzaprav ljudem pomagali, so bili zdravilci, jasnovidci. Potem pa se jih zaradi zavisti ali ljubosumja hoteli na nek način znebiti in obtožba čarovništva je bila najbolj učinkovita in prikladna.
S takšnimi in podobnimi obtožbami se mora soočati glavna junakinja Mary, ki ima tovrstne »darove«. Na vsak način pa ima veliko več znanja kot njene vrstnice. Vzgajala jo je babica, zdravilka, ki so jo obtožili čarovništva in jo tudi ubili zaradi tega. Mary pa reši gospa, za katero se izkaže, da je v resnici njena mama, in poskrbi, da Mary z ladjo odpluje v novi svet – v Ameriko. Nad Mary pa neprestano visi grožnja, vedno živi v strahu, kdaj bo kdo odkril, da skriva »čarovniške« zmožnosti. Kljub temu, da Mary s svojimi sposobnostmi in znanjem pomaga ljudem, rešuje njihovo zdravje in celo življenja, pa je v širši družbi ne marajo preveč. Hitro se pojavi ljubosumje in zavist vrstnic in kaj je bolj prikladnega za »odstranitev« kot obtožba čarovništva. Tako mora Mary ponovno bežati. Vendar si je v tem času potovanja v novi svet našla svoj krog prijateljev, ki jo razumejo in podpirajo. Vendar manjša skupinica ne more kaj veliko storiti proti preostali družbi, ki verjame krivičnim obtožbam.
Konec zgodbe je pravzaprav odprt in dopušča različne zaključke, kar nam je bilo po svoje tudi všeč. Vsak lahko zgodbo zaključi po svoje. Vsekakor pa se strinjamo, da za Mary želimo dober in optimističen konec. Vsi pa smo si tudi bili edini, da v tistem času, v takratnih razmerah ne bi želeli živeti.
Za konec našega klepeta pa smo si skušali zamisliti, da smo vsemogočni čarovniki. In kaj bi spremenili v svetu? Naše ideje so bile zelo različne. Za konec tega zapisa vam jih izdam le nekaj, ostale ostanejo med nami. Torej, želimo si: fotografski spomin, da bi čas tekel vsaj malo počasneje (namesto z avtomobili bi se vozili s konjskimi vpregami, ki bi ob vožnji prijetno zvončkljale), ukinitev rabe pesticidov, da nas starši ne bi tako strogo nadzorovali (ali nas sploh ne bi nadzorovali) …
Fotografije: http://www.druga.org/Slike/2009/BranjeJeZurWitch.html

Severni sij - november 2008


Po selitvi na različne lokacije smo se vsi malo bali, kako bo naprej z izvajanjem izvenšolskih dejavnosti. Vendar je bil strah odveč, vsaj kar se tiče Branja je žur. Otroci so prišli v velikem številu in pogovor se je lahko živahno odvijal, kot je to pač pri drugogimnazijcih običajno.
Svoj prostor nam je prijazno ponudila Pionirska knjižnica Rotovž, s katero smo sodelovali že v preteklem šolskem letu.
Tokratno novembersko srečanje smo »posvetili« pogovoru o knjigi Philipa Pullmana Northern lights oz. Severni sij. To je bil svojevrsten preizkus, saj nekateri bralci ne marajo tovrstne literature. Naslov je namreč iz zvrsti fantastike in nekaterim to pač ne »leži« najbolj. Vseeno pa je prav, da predstavimo in se pogovarjamo o različnih zvrsteh.
Pogovor je kar hitro zašel iz začrtane smeri, saj smo teme knjige prenesli tudi v vsakdanje življenje in prav ob problemih vsakdana se običajno razvije najbolj burna debata. To pa je tudi prav, saj skozi pogovor osvetlimo različne vidike obravnavane teme.
Seveda smo se pogovarjali tudi o filmu Zlati kompas, ki je bil posnet prav po obravnavanem delu Philipa Pullmana (Severni sij). Je pa zelo zanimivo. Tisti, ki jim je blizu tovrstna zvrst literature, so prebrali celotno trilogijo in pogledali tudi film. Nekateri pa so samo začeli z branjem, ni jim bilo všeč in niso mogli nadaljevati in so tako prenehali že pred koncem. Vseeno pa so spoznali način pisanja in si tako ustvarili svoje mnenje.
Vidimo se ponovno v januarju, saj je veseli december že tako ali tako prepoln vseh obveznosti in veselih dogodkov. Novo leto pa bomo začeli s pogovorom o knjigi Melvina Burgessa Doing it! oz. Tista reč. Obeta se še eno zanimivo srečanje s pogovorom o zelo aktualni in zanimivi temi – predvsem za mlade.
Ob zaključku leta seveda zahvala vsem zvestim bralcem in ga. Agici Kovše iz Mariborske knjižnice za vso pomoč pri organizaciji.
V novem letu pa vam želimo veliko bralnih užitkov. Naj vas najde prava knjiga ob pravem času.

Deklica Lola Rose - oktober 2008

Naše sanje


Zelo zagnano in zagreto nadaljujemo z našimi srečanji. Na našem drugem po vrsti smo se pogovarjali o knjigi Jacqueline Wilson Deklica Lola Rose. Knjiga ponuja številne teme za pogovor in debato. Glavna tema v knjigi je družinsko nasilje, s katerim se srečuje deklica, ki si v svojem novem svetu in življenju nadene ime Lola Rose. Njen najljubši konjiček v prostem času je izrezovanje sličic in njihovo lepljenje v poseben album, ki ga zelo skrbno čuva in ne pokaže vsakomur. Izrezane sličice potem Lola Rose dopolni in preoblikuje po svoje. Na ta način tudi ustvarja nek svoj svet, svet, ki si ga želi zase in za svojo družino. Toliko na kratko o delu, o katerem je tekla beseda na oktobrskem srečanju.
Tokratno delavnico sta po predhodnem dogovoru pripravili Tjaša in Maja. Zelo dobro sta si zamislili naše srečanje. Glede na to, da si Lola Rose z lepljenko v svojem albumu ustvarja svoj svet, svet, ki si ga želi, svoje želje in sanje, sta se odločili, da bo naše srečanje delavnica. Ustvarili bomo svoj sanjski svet, pa čeprav le na papirju in iz papirja. Iz revij in časopisov smo izrezali sličice, podobe in jih nalepili na prazen bel papir. Vsi smo sprostili svojo umetniško žilico, dali prosto pot našim sanjam, željam in jih udejanili skozi lepljenko. Vmes, ko smo iskali, rezali, lepili, risali pa smo se seveda pogovarjali o Loli Rose in o njenem življenju. Pa seveda, kako bi mi ravnali v podobni situaciji, kako ocenjujemo njeno ravnanje, ravnanje njene mame …
Rezultati so bili zelo zanimivi in si jih lahko ogledate na fotografijah na naši šolski spletni strani. Tako za pokušino pa le utrinek s tokratnega Branje je žur.

Več fotografij: http://www.druga.org/Slike/2009/BranjeJeZurLola.html