Na januarskem srečanju smo se pogovarjali o knjigi Celie Rees Witch child oz. Čarovniška smrklja.
Sama zgodba je postavljena v čase procesov proti čarovnicam in množičnega izseljevanja v novi svet. Ugotavljali smo, da so v bistvu ljudje obsodili čarovništva posameznike, ki so vedeli več, ki so pravzaprav ljudem pomagali, so bili zdravilci, jasnovidci. Potem pa se jih zaradi zavisti ali ljubosumja hoteli na nek način znebiti in obtožba čarovništva je bila najbolj učinkovita in prikladna.
S takšnimi in podobnimi obtožbami se mora soočati glavna junakinja Mary, ki ima tovrstne »darove«. Na vsak način pa ima veliko več znanja kot njene vrstnice. Vzgajala jo je babica, zdravilka, ki so jo obtožili čarovništva in jo tudi ubili zaradi tega. Mary pa reši gospa, za katero se izkaže, da je v resnici njena mama, in poskrbi, da Mary z ladjo odpluje v novi svet – v Ameriko. Nad Mary pa neprestano visi grožnja, vedno živi v strahu, kdaj bo kdo odkril, da skriva »čarovniške« zmožnosti. Kljub temu, da Mary s svojimi sposobnostmi in znanjem pomaga ljudem, rešuje njihovo zdravje in celo življenja, pa je v širši družbi ne marajo preveč. Hitro se pojavi ljubosumje in zavist vrstnic in kaj je bolj prikladnega za »odstranitev« kot obtožba čarovništva. Tako mora Mary ponovno bežati. Vendar si je v tem času potovanja v novi svet našla svoj krog prijateljev, ki jo razumejo in podpirajo. Vendar manjša skupinica ne more kaj veliko storiti proti preostali družbi, ki verjame krivičnim obtožbam.
Konec zgodbe je pravzaprav odprt in dopušča različne zaključke, kar nam je bilo po svoje tudi všeč. Vsak lahko zgodbo zaključi po svoje. Vsekakor pa se strinjamo, da za Mary želimo dober in optimističen konec. Vsi pa smo si tudi bili edini, da v tistem času, v takratnih razmerah ne bi želeli živeti.
Za konec našega klepeta pa smo si skušali zamisliti, da smo vsemogočni čarovniki. In kaj bi spremenili v svetu? Naše ideje so bile zelo različne. Za konec tega zapisa vam jih izdam le nekaj, ostale ostanejo med nami. Torej, želimo si: fotografski spomin, da bi čas tekel vsaj malo počasneje (namesto z avtomobili bi se vozili s konjskimi vpregami, ki bi ob vožnji prijetno zvončkljale), ukinitev rabe pesticidov, da nas starši ne bi tako strogo nadzorovali (ali nas sploh ne bi nadzorovali) …
Fotografije: http://www.druga.org/Slike/2009/BranjeJeZurWitch.html
Sama zgodba je postavljena v čase procesov proti čarovnicam in množičnega izseljevanja v novi svet. Ugotavljali smo, da so v bistvu ljudje obsodili čarovništva posameznike, ki so vedeli več, ki so pravzaprav ljudem pomagali, so bili zdravilci, jasnovidci. Potem pa se jih zaradi zavisti ali ljubosumja hoteli na nek način znebiti in obtožba čarovništva je bila najbolj učinkovita in prikladna.
S takšnimi in podobnimi obtožbami se mora soočati glavna junakinja Mary, ki ima tovrstne »darove«. Na vsak način pa ima veliko več znanja kot njene vrstnice. Vzgajala jo je babica, zdravilka, ki so jo obtožili čarovništva in jo tudi ubili zaradi tega. Mary pa reši gospa, za katero se izkaže, da je v resnici njena mama, in poskrbi, da Mary z ladjo odpluje v novi svet – v Ameriko. Nad Mary pa neprestano visi grožnja, vedno živi v strahu, kdaj bo kdo odkril, da skriva »čarovniške« zmožnosti. Kljub temu, da Mary s svojimi sposobnostmi in znanjem pomaga ljudem, rešuje njihovo zdravje in celo življenja, pa je v širši družbi ne marajo preveč. Hitro se pojavi ljubosumje in zavist vrstnic in kaj je bolj prikladnega za »odstranitev« kot obtožba čarovništva. Tako mora Mary ponovno bežati. Vendar si je v tem času potovanja v novi svet našla svoj krog prijateljev, ki jo razumejo in podpirajo. Vendar manjša skupinica ne more kaj veliko storiti proti preostali družbi, ki verjame krivičnim obtožbam.
Konec zgodbe je pravzaprav odprt in dopušča različne zaključke, kar nam je bilo po svoje tudi všeč. Vsak lahko zgodbo zaključi po svoje. Vsekakor pa se strinjamo, da za Mary želimo dober in optimističen konec. Vsi pa smo si tudi bili edini, da v tistem času, v takratnih razmerah ne bi želeli živeti.
Za konec našega klepeta pa smo si skušali zamisliti, da smo vsemogočni čarovniki. In kaj bi spremenili v svetu? Naše ideje so bile zelo različne. Za konec tega zapisa vam jih izdam le nekaj, ostale ostanejo med nami. Torej, želimo si: fotografski spomin, da bi čas tekel vsaj malo počasneje (namesto z avtomobili bi se vozili s konjskimi vpregami, ki bi ob vožnji prijetno zvončkljale), ukinitev rabe pesticidov, da nas starši ne bi tako strogo nadzorovali (ali nas sploh ne bi nadzorovali) …
Fotografije: http://www.druga.org/Slike/2009/BranjeJeZurWitch.html
Ni komentarjev:
Objavite komentar